Darovi Svetega Duha
O darovih Sv. Duha sem se poučil iz članka patra Clemensa z naslovom Die sieben Flammen: Die Jünger und die Geistesgaben (Sedem plamenov: učenci in darovi), v reviji Der Jünger Christi, stran 4–5, na katerega sem naletel zadnjič v Volšperku in ki ga bom povzel v spodnjih vrsticah.
Darove Sv. Duha omenja že Izaija (11, 1–2), o njih pa je spregovoril tudi papež Gregor Veliki:
“Prek strahu se dvigamo k pobožnosti, od pobožnosti k nauku, iz nauka prejemamo moč, iz moči svèt, s svètom prehajamo k uvidu in z uvidom k modrosti in tako bomo ob koncu napredovanja prek sedemkratne milosti Duha stopili v nebeško življenje.”
Pater Clemens pravi, da darov Sv. Duha ne prejmemo naenkrat, temveč nam Sv. Duh v različnih življenjskih situacijah podeli milosti, ki so za nas v tistem trenutku najpomembnejše. Poglejmo si te darove podrobneje.
1. Strah Gospodov
Gre za strah pred Bogom (hebr. jirat jaweh), ki izvira iz občudovanja. Čisto na začetku verskega izkustva, še pred izkustvom Boga, je čustveno vznemirjenje. Iz tega zrenja izhaja strah pred Bogom, strah, ki človeka obenem fascinira. Strah pred Bogom je dar Sv. Duha, saj prihaja iz zaznavanja božje navzočnosti. Sv. Duh namreč človeka naredi dojemljivega za to zaznavanje, hkrati pa omogoča, da človek vedno bolj hrepeni po božji bližini.
2. Spoznanje
Tukaj ni mišljeno katerokoli spoznanje, kajti s spoznanjem se npr. ukvarjajo tudi nekatere filozofske teorije. S spoznanjem (hebr. da'ath) je mišljeno globoko duhovno dojemanje. Iz uzrtja božje navzočnosti sledi prvo spoznanje o dobrem in zlem. Zlo je tisto, kar nasprotuje Bogu. Kdor živi v strahospoštovanju pred Bogom, bo vedno globlje spoznaval razliko med dobrim in zlim. Znal bo zavračati zlo. V božji luči učenec tako spozna pravo pot.
3. Moč
Sv. Duh ne podeljuje mišične moči, temveč utrjuje človekov značaj in ga krepča v dobrem. Božji Duh krepi človekov “hrbet”, njegovo “hrbtenico” in mu omogoča, da postane trdnejši v pozitivnem smislu. Kogar je navdal Duh moči (hebr. geburah), se ne bo majal kot slamica v vetru, ne bo kot vetrnica, ki se bo v vetru duha časa obračal enkrat sem, drugič tja.
4. Svèt
Duh svèta (hebr. ezah) bo učenca opozoril na vse, kar je v njegovem življenju pomembno. Duh svèta bo razsvetlil učenca tako, da bo lahko svojo »hišo« zgradil na skali (glej Mt 7, 24). Koren hebrejske besede za svèt ez pomeni drevo. Eza poleg svèta pomeni tudi gradbeni les. Dober svèt je torej duhovni gradbeni material za življenje po božji volji. Sveti Duh obdaruje učence s tem “gradbenim materialom”, tako da v njihove duše pošilja svoj svèt.
5. Uvid
Kdor gradi na trdnih temeljih, bo prišel do čedalje globljega uvida v resnico (hebr. binah). Zato moramo slediti Sv. Duhu, ki je učitelj božje resnice. Uvid ima zvezo z vidom. Uvide tisti, ki lahko stvarem sledi z božjimi očmi. V izvoru sta si besedi videti in iskati sorodni. Hebrejska beseda binah pomeni razločevalno spoznanje. Duh uvida je tudi Duh razločevanja, ki je sposoben odkriti še tako prefinjene razlike med resnico in lažjo. Tako bo tisti, ki bo obdarjen z Duhom uvida, spoznal zapeljivca in se pustil voditi izključno Bogu.
6. Modrost
Z modrostjo ni mišljena posvetna modrost kot zbir različnega znanja, temveč globok uvid v bistvo Boga. Jezus je rekel: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5, 8). V korenu nemške besede za modrost, tj. Weisheit, je star besedni koren, ki označuje uzrtje podobe (erblicken, erschauen der Gestalt). Modrost, ki jo podarja Božji Duh, torej ni nič drugega kot spoznanje, uzrtje Boga.
7. Pobožnost
Ta beseda v bistvu pomeni sposobnost in pogum. Učenec na koncu ve, kaj ga dela pobožnega in kaj vedno bolj razsvetljuje njegovo življenje
V enem od naslednjih spletpisov bom opisal podobe Sv. Duha, o katerih priča Sv. pismo in ki nam jih je predstavil pater Richard na predavanju na letošnjem Festivalu mladih v Medžugorju.