Dobro in zlo

Današnja Božja beseda ima pomembno sporočilo za človekovo vsakdanje življenje.

V berilu (1 Kor 10, 14–22) apostol Pavel svari pred malikovanjem. Malik je podoba demonov, tj. satana, se pravi zlega. In Pavel pravi, da ne moremo biti hkrati »deležni Gospodove mize in mize demonov«. Kaj pa malikujemo danes, katerim malikom žrtvujemo svoj čas, energijo in še kaj? V prvi vrsti se mi zdi, da so to različne materialne dobrine in užitki (predvsem spolnost in raznovrstne droge) – pehanje za njimi nas lahko tako okupira, da je tisto, kar bi moralo biti na prvem mestu, to pa je slavljenje Boga in skrb za pristne in ljubeče medčloveške odnose, najprej v družini, nato pa v ožji in širši skupnosti, odrinjeno povsem v ozadje. V takem ozračju prihaja do najrazličnejših zlorab, laži, prevar, nasilja, umorov, skratka, širi se zlo in ne dobro. Kot pravi Jezus v današnjem evangeliju (Lk 6, 43–49), tako kot drevo spoznamo po njegovem sadu, tako spoznamo tudi človeka po njegovih delih. Tako kot dobro drevo rodi dober sad, tako dober človek “prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro” in tako kot slabo drevo rodi slab sad, tako hudoben človek iz hudobnega srca prinaša húdo; “iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.”