Gregor Čušin mladim slovenskim kristjanom

»Sem Gregor Čušin in sem katolik in Slovenec. Pripadam čudnemu narodu, zmešanemu narodu. Pripadam narodu, ki je štirideset let trpel pod komunizmom, si izboril demokracijo in si za svojega prvega demokratičnega in demokratično izvoljenega predsednika izbral komunista. Pripadam narodu, kjer najbolj brana, priznana in najbolje prodajana otroška pisateljica sovraži otroke in Cerkev, ki ji pripadam. Pripadam narodu, kjer vsaj dvakrat na leto pogori kakšen gasilski dom. Pripadam narodu, kjer so člani strokovne žirije amaterji. Pripadam narodu, kjer je dijakinja zamudila na maturo, učitelj pa, ki ji je pogledal skozi prste in jo vseeno spustil k izpitu, kasneje ko je ugotovila, da je pogrnila, tožila tega profesorja zaradi nepravilnosti v postopku. Pripadam narodu, kjer sem slišal – upam, da – drugo dijakinjo reči: ›Jaz bom zdravnica, za ljudi pa me boli ...‹ Organ, za katerega bi kot bodoča zdravnica morala vedeti, da ji ne pripada.

/.../

In pripadam Cerkvi. Čudni Cerkvi, zmešani Cerkvi. Pripadam Cerkvi, h kateri se po nekaterih statistikah prišteva dve tretjini naroda, a tega ni nikjer videti, še manj čutiti. Pripadam Cerkvi, kjer tretjina tistih, ki ob nedeljah greje cerkvene klopi, pravi, da ne verjame v posmrtno življenje, kar se še kako vidi in še bolj občuti. Pripadam Cerkvi, ki ji zmanjkuje duhovnikov, a jih je še vedno dovolj, da se lahko igrajo tajnike, direktorje, urednike in ekonome. Pripadam Cerkvi, kjer so nove maše redke, a še vedno redno, vsako leto, kakšna preveč, če me razumete. In žal, mislim, da me. /.../«

Iz nagovora Gregorja Čušina na vseslovenskem srečanju mladih kristjanov pod naslovom Diagnoza: kristjan v Šentvidu nad Ljubljano, 14. maja 2012. Priporočam ogled celotnega nagovora, ki je na voljo v spodnjem posnetku.