Iztekajoči se prazniki

Bili so lepi in kot vedno malo naporni, kar se prehranjevanja tiče.

Včeraj popoldne smo mama, Dani in jaz nesli pisanko Tadeju in Dejanu. Bil sem prvič pri botrci, odkar so v novi hiši. Lepo so si uredili. Lepo je tudi, ko se ob praznikih skupaj zbere sorodstvo.

Danes popoldne so k nam na obisk prišli Katra, Darko in Jožek. Darka že kar nekaj časa nisem videl, a je še vedno isti – črni brki ostajajo njegov zaščitni znak :) Katra je opazila, da je stara mama v slabšem stanju kot takrat, ko jo je nazadnje obiskala. Med pogovorom sem ji lahko v očeh prebral žalost ob zavedanju, da počasi izgublja še zadnjo od svojih sedmih sester in bratov. Sorodnike po očetovi strani ne poznam tako dobro kot tistih po mamini. S slednjimi sem (bil) dosti več v stikih.

V približno enakem času kot lani je letos spet zacvetel amarilis, ki sem ga predlani podaril mami za osmi marec. Prav neverjetno se mi zdi, kako iz razmeroma majhne čebulice požene tako dolgo in močno steblo s tako veliki in krasnimi cvetovi.

Proti večeru sva se z Dejanom vrnila v Ljubljano. Vmes sem se slišal z Borisom. Klical sem ga z druge številke in zanimalo me je, če me bo spoznal. Na začetku sem se malo pohecal z njim in mu rekel, če mi lahko pride obrezat drevje. V prvem poizkusu mu ni šlo, a v drugo je uganil, kdo ga kliče. Malo sva se pogovorila o tem, kako mu teče posel, kako je z njegovim mladičem pa z mojim študijem … Za naslednji teden sva se zmenila za pijačo.

Od Vide in Dejana sem za pisanko dobil posebnega čokoladnega zajca. Malo bo moral počakati, da se mu posvetim