Javna raba slovenščine
V Tedniku je bil včeraj predvajan prispevek o javni rabi slovenščine, natančneje o tem, kako slovenščino pri poimenovanjih lokalov, trgovin, podjetij ali npr. v sloganih vedno bolj izpodrivajo tujejezični izrazi, predvsem angleški, in o tem, kako nekateri gostinci slabo skrbijo za pravilno rabo slovenskega jezika v svojih jedilnih listih.
Vzrokov za vse to je po mojem mnenju več, najpomembnejši pa je zagotova ta, da skrb, posluh (ali kako naj se izrazim) za jezik nekaterim tistim udeležencem na trgu, ki jim jezik ni glavno delovno orodje pač ni prioriteta. Na prvem mestu je seveda dobiček, o čemer nazorno priča tudi iskren odgovor natakarice na vprašanje novinarke o tem, če je preverila pravilnost napisanih jedilnih listov:
“Ha ... Prav poglobila se nisem, ker tega je ogromno. Ker je tud tukaj ... Poglabljam ... se ... se poglabljam v to, da so pravilno cene ... Pa v evrih pa to, da je pravilno napisano.”
V tem primeru natakarica seveda ni tista, ki je odgovorna za to, da ima lokal svoje jedilne liste napisane v pravilni slovenščini. Tudi če bi se “poglabljala” v te stvari in opozarjala svoje šefe na napake, bi ji ti verjetno odvrnili, da to ni njeno delo in da naj se raje briga za goste. Za popravljanje takšnih “malenkostnih” napak, kot je npr. uporaba napačnega predloga, pač ne prinaša zaslužka temveč stroške. Vsaka stvar stane, tudi kvaliteten prevod v slovenščino v tem primeru.
Drugi domnevni razlogi, zakaj nekateri uporabljajo tuje izraze za poimenovanje svojih firm, trgovin, proizvodov, storitev itd., so še:
ker so tako (menda) bolj prepoznavni oziroma razumljeni,
ker so tako (spet bi pripomnil menda) bolj moderni,
in še bi se našel kateri.