Kdo ima oblast in kdo vlada v Sloveniji po Cerarju?
Miro Cerar je včeraj presenetljivo napovedal odstop s položaja predsednika vlade in na Twitterju sporočil naslednje:
»Spoštovane državljanke in državljani! Oblast vračam v vaše roke. DZ bom podal odstopno izjavo. To odločitev sem sprejel, ker je treba vedeti, kaj je prav in kaj je narobe. Gre za odgovornost, ki jo sprejemam in za odločitev, ki bi jo sprejel vsak zaupanja vreden politik.«
V svojih izjavah na novinarski konferenci je za razne zdrse in neukrepanje te vlade okrivil koalicijski partnerici SD in DeSUS ter s prstom pokazal na močne prikrite politične akterje, ki jih lahko poimenujemo kot »strici iz ozadja«, »globoka država« …
Novinarka Tanja Starič je dobro pokomentirala Cerarjevo potezo pred prihajajočimi volitvami. A še nekaj je ključno za razumevanje Cerarja in njemu podobnih politikov. On pravi, da vrača oblast ljudstvu, kar pa je povsem zgrešena predstava o predstavniški parlamentarni demokraciji, kakor je urejen politični sistem Slovenije. Po slovenski ustavi (glej 3. člen) imamo v njej stalno oblast ljudje, državljani, ki pa jo lahko izvršujemo neposredno in z volitvami.
Poslanci, svetniki, župani in drugi voljeni politični funkcionarji imajo le začasen mandat za izvrševanje oblastnih pooblastil, ki jih opredeljujejo ustava in zakoni. Marsikdo od izvoljenih funkcionarjev se tega očitno ne zaveda. Tudi Miro Cerar ne, sicer ne bi podal take izjave. On kot predsednik vlade in njegova koalicijska vlada, sestavljena iz strank SMC, SD in DeSUS, so v tem mandatu večkrat prestopili ustavne in zakonske omejitve vladanja, najbolj kričeče v primerih državne pomoči NLB-ju ter neuresničitve ustavne odločbe o financiranju osnovnega šolstva. Blamaža z nezakonitim referendumom in nepravilnostjo pri izvedbi javnega naročila za maketo drugega tira sta resnično le kaplji čez rob. Miro Cerar se je morda izkazal za prvovrstnega ustavnopravnega teoretika, a pri njegovem praktičnem izvajanju ustave in zakonov na najvišji oblastni funkciji v zadnjih štirih letih se je pokazalo, da je brez moči in avtoritete.
Srčika politične zmede in takega neodgovornega ravnanja s strani izvoljenih nosilcev oblasti v Sloveniji leži v spačenem volilnem sistemu, ki je po mojem mnenju v neskladju z ustavo (glej 80. člen, zlasti peti odstavek), po kateri imamo volivci »odločilen vpliv« na dodelitev mandatov pri volitvah poslancev državnega zbora. Sedanja ureditev v zakonu o volitvah v državni zbor pa je takšna, da odločilen vpliv pri razdelitvoi mandatov daje vodstvu političnih strank, ki vnaprej preračunajo, v katerih okrajih so njihovi kandidati izvoljivi in temu primerno oblikujejo kandidatne liste. Prav zaradi tega sem prejšnji teden kot državljan in volivec na ustavno sodišče poslal pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona. Ustavno sodišče o tej pobudi verjetno ne bo odločilo pred naslednjimi državnozborskimi volitvami, a tolažim se lahko, da sem vsaj nekaj ukrenil.
Če Miro Cerar resno misli vrniti oblast v roke državljanov, potem naj nemudoma s svojo stranko in drugimi odgovornimi politiki v državnem zboru oblikuje dvetretinjsko večino in popravi spačen volilni sistem v smer, da nam državljanom dejansko dajo v roke odločilen vpliv oziroma vzvode za odločanje o tem, kdo nas bo v naslednjem državnem zboru predstavljal in odločal v našem imenu.