Maj je mesec ...

O maju se pogosto govori kot o najlepšem mesecu v letu, mesecu mladosti, ljubezni, radosti, razvoja … Mesec je dobil ime po grški boginji Maji, eni izmed sedmih gorskih nimf, t. i. plejad, hčerk Atlasa in Plejone, ki je z Zevsom imela sina Hermesa. Rimljani so boginjo prevzeli kot Veličastno Majo, boginjo pomladi.

Z majem je povezanih mnogo pozitivnih dogodkov, npr. konec druge svetovne vojne v Evropi in začetek evropskega združevanja; po mesecu maju sta ime dobili kar dve deklaraciji, ki sta pomembni za Slovence in za slovensko državnost, to sta majniška deklaracija iz leta 1917 in 1989; v maju praznujemo delavski praznik, v Sloveniji kar dva dni; v Ljubljani se vsako leto odvijajo študentske majske igre itd. Skratka, mesec maj ima nek poseben čar.

Maj je postal tudi pravi evropski mesec. Kot že rečeno, se v teh dneh spominjamo konca ene največjih, če ne največje katastrofe, ki je kadarkoli prizadela Evropo pa tudi prvih korakov na poti do tega, kar danes poznamo kot Evropska unija. Verjetno se je prvo moralo zgoditi, da se je lahko rodilo drugo. V tem evropskem duhu se večinoma v maju tudi že več kot petdeset let odvija vsakoletno Tekmovanje za pesem Evrovizije, na kratko Evrovizija ali novejše Evrosong. Tekmovanje je nastalo na podlagi ideje o tesnejšem sodelovanju med evropskimi narodi tudi na kulturnem področju.

Moj najbolj oddaljeni spomin na Evrovizijo me odnese nazaj v leto 1983, ko nisem dopolnil še niti pet let. Spomnim se, da sem sedel za kuhinjsko mizo pri stari mami in Pepču in napovedovalec na radiu je povedal, da je Daniel s pesmijo Džuli na tekmovanju v Münchnu zasedel odlično četrto mesto. Pesem je potem postala pravi hit. Pozneje se spominjam t. i. Jugovizij (jugoslovanskih predizborov za Evrovizijo) in skupin kot so Srebrna krila, Novi fosili pa Doris Dragović in njeno pesem Željo moja. Vizualni spomin mi najdlje nazaj seže v leto 1988, ko je v Dublinu s tisto smešno obleko :) a dobrim glasom zmagala Céline Dion za Švico. Zanimivo je, da je takrat ravno jugoslovanska žirija pripomogla k njeni zmagi, saj je kot zadnja glasujoča žirija njej podelila šest točk, do takrat vodečemu Britancu Scottu Fitzgeraldu, ki je vodil za pet točk, pa nobene. Tako je Céline zmagala le za točko. Od takrat naprej sem spremljal skoraj vse Evrosonge, še posebej, ker je leto kasneje zmagala skupina Riva z Rock me baby, nakar je bilo leta 1990 tekmovanje v Zagrebu.

Ko sem bil mlajši sem bil v dnevih pred prireditvijo precej na trnih. Spomnim se, da sem sestavljal ocenjevale tabele, nanje risal zastavice sodelujočih držav, si zapisoval točke … Evrovizijskega sobotnega večera nisem hotel zamuditi. Ko je leta 1997 Evrovizija sovpadala s prvim papeževim obiskom v Sloveniji, sva jo s Tadejo poslušala po radiu na vlaku na poti iz Postojne v Maribor.

Saj ne vem točno, kaj me je pritegnilo in me še pritegne na Evroviziji. Mislim, da je več stvari. Čeprav je v glasbenem smislu Evrosong dokaj povprečen pop-festival, se zgodi, da mi je katera pesem vendarle všeč. Drug dejavnik je ta, da gre za tekmovanje in da se izvedene pesmi ocenjujejo. Zadnjih nekaj let lahko pri tem prek telefonskega glasovanja sodelujemo tudi poslušalci in gledalci. Kot tretje me verjetno pritegne to, da pevci zastopajo svoje države, zaradi česar so v igri tudi simboli, kot npr. zastave. Prireditev pa se mi zdi dobra v tem smislu, da glasba vodi skupaj različne evropske narode in kulture, ki se lahko na ta način spoznavajo in družijo med sabo. Ne nazadnje pa Evrovizijo dojemam tudi kot velik spektakel in šov, na katerem se uporablja najnovejša tehnika in ob katerem se lahko s prijatelji zabavam in nasmejim. Rad bi si jo vsaj enkrat v živo ogledal.

Letos sta mi najboljši pesmi Lejla od skupine Hari Mata Hari, ki zastopajo Bosno in Hercegovino ter No, no, never, ki jo izvajajo nemški predstavniki Texas Lightning. Obe pesmi sta vokalno izredno podprti. Lejla je čudovita balada z bosanskim melosom, No, no, never pa se mi zdi zelo dober, nalezljiv in navdušljiv kantri-komad, ki gre hitro v uho. Kar se Anžeja in njegove pesmi Mr Nobody tiče, pa mislim, da ima možnosti, da se nocoj uvrsti v sobotni finale, čeprav bo to kar težko in se lahko zgodi, da spet ne bomo v finalu. Vendar tega ne jemljem tako tragično kot nekateri. Vsekakor mu želim, da bi se dobro odrezal. Naj na koncu dodam, da navijam za Hari Mata Hari, ker mislim, da imajo odlično pesem, poleg tega pa se mi zdi, da bi evrovizijska zmaga koristila tudi Bosni in Hercegovini, saj bi bila organizacija naslednje evrovizijske prireditve projekt, ki bi po mojem zbližal in povezal narode v tej državi.