Moj oče, zakaj si me zapustil?
To je trpeči krik marsikaterega sodobnega sina in tudi Jezusov krik v odnosu do svojega očeta.
Zapuščeni sinovi smo notranje najbolj ranjeni del sodobne družbe. V svoji notranjosti neizmerno hrepenimo po ljubezni telesno in duhovno močnega očeta, ki pa zaradi lastne nezmožnosti in zaradi prevelikega negativnega vpliva okolice, ne uspe pravilno zaščititi svojega sina. O razlogih in pogubnih posledicah takega razvoja odlično razmišlja dr. Boštjan M. Zupančič.
Satanov zlovešč načrt razdora med očetom in sinom, se v sodobnem svetu in času kaže v zatiranju očeta in njegove avtoritativne vzgojiteljske vloge. Avtoritativni oče, ki sinu postavlja meje, da bi sin po teh mejah lahko ločil dobro od slabega in boljše od dobrega, se prikazuje kot neprijazen, nestrpen, nasilen, avtoritaren (tj. nekaj drugega kot avtoritativen), fašističen ... Največja tragika je v tem, da sodobna družba s takšno kastracijo in stigmatizacijo očetov mnoge med njimi sili v to, da dejansko postanejo avtoritarni in nasilni, ker se ne zmorejo drugače upreti takšni kastraciji in stigmatizacji. Na drugi strani pa se mnogi očetje zaradi »ljubega miru« v družini in družbi potuhnejo ali umaknejo. V obeh primerih je situacija slaba za sina, za njegov osebnostni razvoj pa tudi za družbo. Kje je torej rešitev?
Rešitev in ozdravljenje je v gledanju, premišljevanju in posnemanju odnosa med Očetom in Sinom. Ker je v odnosu med očetom (Bog Oče) in sinom (Adam) izvir problema (izvirni greh), je v odnosu med očetom (Bog Oče) in sinom (Jezus) zasnovan tudi Božji odrešitveni načrt za ta svet. Če je Adam po svoji ženi Evi prestopil mejo, ki jo je določil Oče, je Jezus kljub velikemu notranjemu in zunanjemu trpljenju (Psalm 22 to odlično ponazarja) po svoji materi Mariji in očetu Jožefu vztrajal do konca, tj. do smrti in vstajenja, v zaupanju in zvestobi Očetovemu načrtu ter na ta način vsemu človeštvu priboril odrešenje in večno posinovljenje. Vera v Jezusa in njegov evangelij nas zato spreminja v ljubeče Božje sinove in hčere.
Blagor nam, ker imamo takega Očeta, ki je daroval svojega Sina, da bi izkazal svojo neizrekljivo ljubezen do nas in nas po njem spravil nazaj v svoje naročje.
Slava tebi, Gospod, na veke! Amen! Amen! Aleluja!
