Predpraznična spokojnost
Dober teden nazaj nas je zadela velika naravna nesreča z obilnim deževjem, hudimi poplavami in zemeljskimi plazovi. Škoda je ogromna, odpravljanje posledic in obnova pa bosta dolgotrajni.
V Sloveniji smo danes zaznamovali dan solidarnosti in na najbolj prizadeta območja v zgornji Mežiški in Savinjski dolini ter na Kamniškem so številni prostovoljci prišli pomagat čistiti umazane prostore in odstranjevati material, ki so ga za seboj pustile narasle reke in potoki.
Ko to pišem, se je dan že prevesil v večer. Od bližnje cerkve sv. Marije Vnebovzete na Homcu odmeva petje “Ave, ave, Marija” s procesije na predvečer praznika zavetnice te cerkve. Nebo je povsem jasno, sem in tja se utrne še kakšna solza svetega Lovrenca.
Ko premišljujem o nedavnih strašnih dogodkih in današnji večerni spokonjosti, se spomnim včerajšnje Božje besede, ki govori o srečanju med prerokom Elijo in Gospodom na gori Hóreb. Elija je prenočil v votlini in med spanjem ga je angel poklical, naj gre iz votline, da bo srečal Gospoda. Mimo je prišel silen vihar, a Gospoda ni bilo v viharju; za viharjem potres, a Gospoda ni bilo v potresu; in za potresom ogenj, a tudi v ognju ni bilo Gospoda. Za ognjem pa je prišel glas rahlega šepeta, ki je rekel: “Kaj delaš tu, Elija?”
V tem težkem obdobju čutimo Božjo bližino v ljudeh, ki odpirajo svoja srca in pomagajo prizadetim v ujmi, čutimo pa jo tudi v miru, ki se je v naše kraje naselil na predvečer največjega praznika na čast Devici Mariji, ki je tolažnica žalostnih, pomoč kristjanov in mati milosti božje.
Vsem želim lepo veliko gospojnico, kot temu prazniku pravimo v naših koncih, ki naj nam okrepi vero in upanje.