Predvelikonočna opravila
Pri nas v družini je navada, da pred veliko nočjo temeljiteje kot ponavadi očistimo prostore, v katerih prebivamo. Pravijo, da je navada železna srajca (očitno tudi pri tako tečnih stvareh, kot je čiščenje stanovanja) in tako sem se danes dopoldne lotil čiščenja svoje sobe v Ljubljani. Umivanje oken, sesanje tal, brisanje prahu s polic in predmetov, čiščenje tuša pa straniščne školjke – tako zelo škoda časa se mi zdi, ki ga potrošim za vse to, a kaj ko slabo prenašam pogled na prašne police ali umazano kopalnico, nimam pa toliko denarja (trenutno sem sploh na tesnem z njim), da bi drugim plačeval za čiščenje. No ja, se pa ob tem človek nekaj tudi nauči, npr. kako v čim krajšem času očistiti čim več umazanije – kot pri vseh drugih stvareh tudi tukaj velja, da vaja dela mojstra.
Za opoldne sem načrtoval sestanek z Damjanom v zvezi s svojo disertacijo, a me je poklical in sporočil, da ne utegne. Zmenila sva se, da se dobiva naslednji torek. V naslednjem mescu in pol bom moral pregledati kar precej literature in brskati po spletu, da bom lahko pametno sestavil prijavo teme ter pripravil seminar. Očitno bo treba nekatere stvari dati malo na stranski tir.
Popoldan ob treh sem bil pri križevem potu. Prvič in zadnjič v letošnjem postnem času. Potem sem skočil še do Vesne – danes je po dolgem času imela govorilne ure – in jo vprašal, če bo lahko prišla predavat na letošnjo Drago mladih. Kot kaže, so možnosti bolj slabe. Mislim, da bi bila zelo zanimiva gostja. Morda pa jo bomo lahko vendarle poslušali …
Na poti na Koroško sem občudoval vedno bolj zeleno naravo. Pomlad mi je pri srcu tudi zaradi živahnih barv, ki okrasijo pokrajino, ki je potem, ko skopni sneg, nekaj časa tako pusta. Ob pogledih na prebujajočo se naravo pa sem po drugi strani v sebi čutil neko napetost, ki se je izražala v komunikaciji z Dejanom. Ne vem točno, zakaj.
Ko sva prišla domov, sem odšel k Suzani, da me je ostrigla.
Zdaj pa bo treba iti spat. Jutri bo kar pester dan, glede na to kaj vse je treba še narediti – nakupiti nujne stvari za čez praznike, pripraviti žegen in ga nesti k blagoslovu, iti k božjemu grobu, zakuriti kres …