S spremembo (volilnega) sistema do boljše vlade

V zadnjih dneh se čedalje bolj govori o možni spremembi načina izvolitve poslancev državnega zbora v smeri večinskega volilnega sistema. Med drugimi je to v današnjih Financah kot izhod iz trenutne politične krize predlagal tudi njihov odgovorni urednik Peter Frankl.

Moje mnenje je, da bi imela uvedba večinskega volilnega sistema za Slovenijo več škodljivih posledic kot koristi, zato takega predloga ne podpiram.

Čeprav večinski volilni sistem v primerjavi s proporcionalnim morda zagotavlja večjo politično učinkovitost in preglednost, pa ta volilno telo navadno prisili v homogenizacijo okoli dveh glavnih političnih akterjev/strank. To ima za posledico, da se morajo manjšinski akterji/stranke vnaprej podrediti enemu ali drugemu glavnemu akterju/stranki, če sploh želijo priti v parlament. Na ta način se že pred volitvami prisilno zmanjša pestrost mnenj in ponudbe za volivce. S tem različne družbene manjšine izgubijo svoj avtonomen glas v volilni kampanji in v predstavniškem telesu.

Mnogi trdijo, da je slovensko volilno telo nekako razdeljeno na dva enako močna pola. Ne vem, kaj bi pridobili, če bi uvedli večinski volilni sistem ter imeli eno stranko s 45 poslanci in drugo s 43 poslanci pa 2 poslanca narodnih manjšin. Polarizacija bi bila v tem primeru samo še bolj zabetonirana in brezizhodna.

Zavzemam se za to, da se v Republiki Sloveniji ohrani sedanja ureditev, ki jo določa 80. člen Ustave Republike Slovenije in pravi, da se poslanci državnega zbora volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

Sprememba, ki je potrebna, je naslednja. Zakonske in podzakonske akte, ki urejajo volitve poslancev državnega zbora, je treba še bolj uskladiti z ustavno določbo, da imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.

Za Slovenijo bi bilo najbolje, če politiki ob vsakokratnem neuspehu, ko stvari ne potekajo tako, kot si jih oni predstavljajo in zastavijo, ne bi tratili energije okoli spreminjanja institucionalnih določb, da bi jih prilagodili svojim predstavam in ciljem, ampak naj spremenijo svoj sistem razmišljanja ter v danih institucionalnih okvirih začnejo delati in sodelovati za skupno dobro.

Mislim, da nam v sedanji situaciji zelo manjka politik, ki bi bil vsaj tako sposoben, kot je bil Janez Drnovšek.