Spet doma
Kar ne morem verjeti, kako čas hitro mineva. Skoraj dva tedna bo že, od kar sem zadnjič kaj napisal sem gor.
Prejšnji vikend sem ostal v Ljubljani, tako da sem po prvomajskih praznikih šele danes spet na Koroškem. Kako mi prija, ko lahko diham podeželski zrak … Če je res, da mestni zrak osvobaja, sem prepričan, da podeželski očiščuje.
Pred mrakom sem pokosil travo okoli hiše — Trava, kako diši ta trava … — Res mi je danes še posebej lepo dišala. Pa Vesli in Čop sta mi delala družbo.
Staro mamo so danes odpeljali na pregled v bolnico. Včeraj je prišla zdravnica in ji pogledala bulo na trtici. Ker je menila, da bi jo bilo morda treba operativno odstraniti, je staro mamo napotila v bolnico. Čeprav zgleda grdo, pa kirurg ni svetoval drugega kot lokalno terapijo. Poleg tega je vzel še tkivo za preiskave. Sicer pa mislim, da se ji je splošno stanje izboljšalo glede na nekaj tednov nazaj. Prav neverjetna je, kako zdrži.
Prejle sem sploh prvič gledal Sanjsko žensko na televiziji, pa še to je bilo čisto slučajno. In potem rečem Špeli: “A ni ta podobna oni manekenki?”
“Nini Osenar!? Ja, saj to je ona,” mi v smehu odvrne Špela. Potem mi je še povedala celo štorjo, kako se je ona sploh znašla v oddaji, da je v bistvu substitutka :)
Jani se je še oglasil na kratkem obisku.