Virant na vrhu slovenske demokracije
Očetje Ustave Republike Slovenije, ki jutri praznuje svoj 20. rojstni dan, so glede na njene črke in duh v središče slovenskega demokratičnega političnega sistema postavili državni zbor. Le-ta je včeraj za svojega predsednika dobil Gregorja Viranta. Pravno zasnovana ustanova, kot je med drugimi tudi državni zbor, resnično polno zaživi ter si ustvari zaupanje in ugled, ko jo poosebi pravi človek na pravem mestu. Čeprav mnogi menijo, da je Virant le začasen predsednik in tudi on sam pravi, da je po oblikovanju vladne koalicije pripravljen ponuditi odstop, mislim, da je pravi človek na pravem mestu. Zakaj?
Glavne funkcije državnega zbora so predstavljanje ljudstva, sprejemanje zakonov in državnega proračuna ter volitve nosilcev drugih dveh vej oblasti. Gre torej za zelo velike in pomembne pristojnosti. V državnem zboru je po zadnjih volitvah sedem različnih političnih strank, ki zastopajo interese in pričakovanja svojih volivcev. Glede na težavne naloge, ki so pred nami, bo med temi strankami potrebno dokaj široko soglasje o rešitvah za posamezne probleme. Virant se je včeraj v nasprotju z Zoranom Jankovićem izkazal kot zelo učinkovit v pogojih večstrankarskega sistema. Medtem ko je Janković za neuspešno dogovarjanje o mestu predsednika državnega zbora porabil več kot dva tedna po svojem zmagoslavju, je četrtouvrščenemu Virantu uspelo prepričati prepričljivo večino poslancev v nekaj urah. Tega ne pripisujem njegovi zvitosti in pretentanosti, ampak predvsem njegovim sposobnostim demokratičnega delovanja in kredibilnosti. Ker je Virant že na ministrskem položaju pokazal zelo dobre pogajalske sposobnosti pri iskanju soglasij, sem prepričan, da jih lahko uresniči in izpopolni tudi kot predsednik državnega zbora in s tem tej instituciji pridobi ugled in spoštovanje ter jo dejansko postavi na mesto, ki ji gre po slovenski ustavi.
Na čelu telesa, ki sprejema zakone, s katerimi so določene tudi moje pravice in obveznosti, si želim politika, katerega »uspeh je podrejen merilu pravičnosti, stremljenju po pravu in razumevanju za pravo« (Benedikt XVI. v govoru v nemškem zveznem parlamentu v Berlinu, 22. 9. 2011). Mislim, da Gregor Virant, ki je ne nazadnje tudi doktor pravnih znanosti, ima to vrlino.
Nasploh me včerajšnje dogajanje v državnem zboru navdaja z veseljem in upanjem, da je slovenski parlament tisto mesto, kjer se predstavijo in krešejo mnenja, odvijajo pogajanja in sprejemajo odločitve s strani izvoljenih predstavnikov ljudstva, ter da je posledično parlamentarna demokracija v Sloveniji živa(hna).