Volšperk – mesto presenečenj

Včeraj sem odpeljal servisirat avto – moj prvi avto, ki mi ga je podaril oče (ata, boh lonej ti še enkrat) – v Volšperk (nem. Wolfsberg) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem. Čeprav sem bil že nekajkrat v tem mestu, pa si ga nikoli nisem podrobneje ogledal. Tokrat sem si, medtem ko je bil avto na servisu, vzel čas in se malo odpravil naokrog.

Najprej sem prišel do kapucinskega samostana in cerkve Marijinega vnebovzetja. Pred cerkvijo je bil v vitrini obešen prispevek patra Clemensa o darovih Sv. Duha, ki me je zelo pritegnil (o članku bom kaj več napisal v enem od naslednjih spletpisov). V cerkvi je bila ravno maša, tako da sem vstopil ravno ob zaključni molitvi in blagoslovu. Potem sem spet stopil do vitrine in si na list papirja izpisal najpomembnejše misli iz članka. Ob tem sem se na kratko zapletel v pogovor z dvema gospema, ki sta bili tako prijazni, da bi mi bili radi poklonili celotno revijo, v kateri je bil prej omenjeni članek, a je žal ni bilo več na voljo.

Pot sem nato nadaljeval na volšperski grad, kjer sta pred vhodom stali dve mladi prikupni dekleti. Tudi onidve sta čakali na odprtje gradu. Iz pogovora sem izvedel, da ena dela v grajskem bifeju, druga pa v okviru razstave Damen_wahl (v uradnem slovenskem prevodu je bil naslov razstave preveden kot Dame volijo, ampak po moje bi bilo ustreznejše Damski izbor). V gradu se nahaja tudi nizozemski konzulat, vendar mi ni uspelo izvedeti, zakaj je ravno tam. Najprej sem si ogledal razstavo, na kateri razstavlja tudi slovenska umetnica Nika Špan. Prijetno presenečen sem bil ob dejstvu, da je bilo spremljajoče besedilo razstave prevedeno tudi v slovenščino (v slovenščino je prevedeno tudi besedilo na spletni strani, na kateri je predstavljena razstava).

Razstavo sestavlja šest inštalacij. Najbolj me je očarala prva. Ko sem namreč vstopil skozi vrata, ki vodijo do razstavnega prostora, sem se znašel v temni sobi, sredi katere je stala postelja, prekrita z belim prtom, na katerem so bili rdeči madeži. Na nasprotnih stenah pa so bili predvajani štirje videi. Na zahodni steni so me najprej pritegnile ženske ustnice, ki so kopulirale z rožami – zares nenavaden, a erotični prizor. Poleg tega videa se je predvajal še drugi, v katerem je bilo prikazano, kako umetnica piše ljubezenska pisma. Na nasprotni steni pa je bilo prikazano, v enem ležeče moško telo na lebdeči postelji, v drugem pa prepletena goreča prstana. Kar nekaj časa sem stal sredi sobe in se prepuščal prizorom in celotni inštalaciji. Všeč mi je bil tudi projekt Cynthie Schwerstik, v središču katerega je bil likalnik kot sredstvo za “likanje”, “poravnavanje” … Na sredi te sobe je bila »gora«, na kateri so bili listi želja in likalniki. Obiskovalci lahko sami dodajo svoj list z željami, kaj bi si želeli “zlikati”. Tudi jaz sem dodal svojega :)

Po ogledu razstave sem si privoščil še belo kavo, nato pa sem se skozi mesto odpravil nazaj proti servisu. Ob poti sem naletel na še eno zanimivo stvar. Slučajno sem se ozrl na tablo na zunanjih vratih dvorišča, na kateri me pritegnil znan priimek Habsburg - Lothringen. Nisem bil povsem prepričan, ali gre zares za člana nekdanje avstro-ogrske cesarsko-kraljeve družine. V teh dvomih in ob fotografiranju table pa so se nenadoma odprla vrata in skozi njih stopi ženska, ki me z zakasnitvijo opazi in malce v zadregi vpraša, kaj je tako “šaljivega” na tej tabli (“was ist denn so lustig d'ran …”). Povem ji, da me je pritegnilo ime in da me zanima, če gre zares za člana nekdanje cesarsko-kraljeve družine. Ženska, s katero sem se pogovarjal, je bila žena Ulricha Habsburg - Lothringena, ki je pravnuk zadnjega toskanskega nadvojvode Ferdinanda IV. in nečak v tretjem kolenu zadnjega avstro-ogrskega prestolonaslednika Otta Habsburškega. Kot mi je povedala žena, Ulrich že od malega živi v Labotski dolini. Dejala mi je tudi, da se sedaj zelo zavzema za Slovence na Koroškem. Nikoli si ne bi mislil, da živi pripadnik nekdanjih avstro-ogrskih monarhov tako blizu Slovenije. Kasneje sem na servisu še izvedel, da ima Ulrich še enega brata, ki prav tako živi nekje v bližini.