Vsaka lokalna samoupravna skupnost ima svoje, demokratično izvoljene organe, ki upravljajo to skupnost. Pokrajina bi po zgledu občin imela svoj pokrajinski svet (zakonodajni organ), predsednika/glavarja pokrajine in pokrajinsko upravo.
Poleg izvirnih lokalnih pristojnosti, ki imajo širši regionalni pomen, bi pokrajine lahko prevzele nekatere državne pristojnosti, ki jih država trenutno izvaja preko upravnih enot in območnih enot. Pokrajine bi na ta način postale dvoživke, saj bi opravljale tako lokalne samoupravne naloge kot tudi naloge države na svojem območju. Praktično bi to verjetno pomenilo, da bi postopno ukinili upravne enote oziroma jih vključili v pokrajinsko upravo. Morda bi se lahko znotraj pokrajine dogovorili o razporeditvi sedežev različnih organov po glavnih središčih pokrajine.
Sedanje območne policijske uprave in okrožna sodišča bi bilo smiselno prilagoditi novi pokrajinski razdelitvi. Ne bi pa to pomenilo, da ima pokrajina svojo policijo in sodstvo, smo vendarle razmeroma majhna država. Gre le za vprašanje organiziranosti.
Pokrajine bi seveda imele tudi svoje simbole (grb in zastavo) in smiselno se mi zdi, da bi po avstrijskem zgledu preuredili registracijske oznake na tablicah za motorna vozila, tako da bi imeli na tablici pokrajinski grb ter večje število oznak za glavna središča v pokrajini.
Imeti še en nivo izvoljivih funcionarjev bi bilo zelo blagodejno za Slovenijo, posebej še za državni zbor. Vedno se mi je zdelo, da je skok od župana/občinskega svetnika do poslanca v DZ nekako preširok. Ena vmesna postaja bi veliko doprinesla k tem, da bi ljudje imeli boljšo predstavo, koga volijo in da bi se politiki postopoma bolj profesionalizirali.
Majhni smo za pokrajine v pravem smislu!! Nikoli se odgovorni ne bodo mogli zmeniti.
Mene zanima, kaj v praksi to pomeni. Bo vsaka pokrajina imela lastno birokracijo? Izvršilno oblast? Zakonodajno telo? Lastno policijo? Lastna sodišča?
Vsaka lokalna samoupravna skupnost ima svoje, demokratično izvoljene organe, ki upravljajo to skupnost. Pokrajina bi po zgledu občin imela svoj pokrajinski svet (zakonodajni organ), predsednika/glavarja pokrajine in pokrajinsko upravo.
Poleg izvirnih lokalnih pristojnosti, ki imajo širši regionalni pomen, bi pokrajine lahko prevzele nekatere državne pristojnosti, ki jih država trenutno izvaja preko upravnih enot in območnih enot. Pokrajine bi na ta način postale dvoživke, saj bi opravljale tako lokalne samoupravne naloge kot tudi naloge države na svojem območju. Praktično bi to verjetno pomenilo, da bi postopno ukinili upravne enote oziroma jih vključili v pokrajinsko upravo. Morda bi se lahko znotraj pokrajine dogovorili o razporeditvi sedežev različnih organov po glavnih središčih pokrajine.
Sedanje območne policijske uprave in okrožna sodišča bi bilo smiselno prilagoditi novi pokrajinski razdelitvi. Ne bi pa to pomenilo, da ima pokrajina svojo policijo in sodstvo, smo vendarle razmeroma majhna država. Gre le za vprašanje organiziranosti.
Pokrajine bi seveda imele tudi svoje simbole (grb in zastavo) in smiselno se mi zdi, da bi po avstrijskem zgledu preuredili registracijske oznake na tablicah za motorna vozila, tako da bi imeli na tablici pokrajinski grb ter večje število oznak za glavna središča v pokrajini.
Imeti še en nivo izvoljivih funcionarjev bi bilo zelo blagodejno za Slovenijo, posebej še za državni zbor. Vedno se mi je zdelo, da je skok od župana/občinskega svetnika do poslanca v DZ nekako preširok. Ena vmesna postaja bi veliko doprinesla k tem, da bi ljudje imeli boljšo predstavo, koga volijo in da bi se politiki postopoma bolj profesionalizirali.